Slovenija
| Aktualno | Članki | Fotogalerija | Zemljevid strani | Povezave |
Pomembni krajani

Eden izmed pomembnih prebivalcev Polhovega Gradca je bil Gregor Rihar, ki je bil zelo uspešen skladatelj. Osnovno izobrazbo je dobil pri hišnem duhovniku polhograjske graščine, ki ga je skoraj še kot otroka, izučil za prvega polhograjskega organista. Med šolanjem v Ljubljani je za preživljanje po hišah uglaševal klavirje, ob nedeljah pa hodil v Polhov Gradec orglat. Bil je cerkveni skladatelj, zložil pa je okoli 550 pesmi, katerih večina je postalo zaradi svoje spevnosti ljudskih.

 

Pomemben pa je tudi podobar Jernej Trnovec, ki je naredil kipe na kamnitih stranskih oltarjih v cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu in Valentina Metzingerjeva, ki je naslikala slike v teh dveh oltarjih. Matej Facij pa je bil italijanskega rodu in je prišel v Polhov Gradec iz Dunaja, ter tu ustanovil umetniško delavnico. Največja mojstrovina te delavnice je prav gotovo glavni baročni oltar v cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu.

 

Svojo spominsko ploščo pa ima tudi Jakob Trobec, ki je bil škof in misijonar v Ameriki, po njem pa se imenuje tudi kulturni dom v Polhovem Gradcu.

 

Pomembno vlogo v zgodovini Polhovega Gradca ima tudi Mark Anton Kunstelj, ki je izhajal iz kmečke družine v Pungertu pri Škofji Loki. S trgovino si je pridobil ogromno bogatstvo in tako leta 1657 kupil Polhograjsko graščino ter tako postal graščak. Po njegovi zaslugi so v drugi polovici 17. stoletja graščino obnovili in dobila je svojo današnjo podobo.

 

Rihard Ursini Blagay je prav tako upravljal Polhograjsko Graščino, saj se je leta 1808 poročil z najmlajšo Kunstljevo hčero Antonijo in se po poroki preselil v Polhov Gradec. V času svojega vladanja se je ljudem zelo priljubil, saj si je prizadeval za razvoj kraja. Njabolj znan pa je po tem, da se po njem imenuje roža Daphne Blagayana, ki si jo je v Polhov Gradec prišel ogledat tudi saški kralj Friderik Avgust II. Blagaj pa je v spomin na ta dogodek postavil obelisk, ki se imenuje Blagajev spomenik. K kulturnemu napredku kraja pa je pripomogla tudi Blagajeva žena Antonij, ki je dala postaviti na mestu nekdanjega starega gradu kapelo, do nje pa kapelice križevega potu. Blagay pa se je zelo navduševal nad rezbarstvom.

 

V njegovem času je rezbaril Simon Rupnik, ki je imel svojo delavnico Na Potoku, ustvaril pa je lesene prižnice v cerkvai na Brišah in na Prapročah, tabernakelj v župnijski cerkvi v Polhovem Gradcu in še mnogo drugega.