Turistično društvo Polhov Gradec

Zbirka

Od januarja 2012 je na podlagi dogovora med Turističnim društvom Polhov Gradec in TMS ogled Krajevnega muzeja Polhov Gradec možen s skupno vstopnico, ki vključuje ogled obeh muzejev.

Informacije za ogled

so na voljo na tel. +386 (0)1 364 00 83
Elektronski naslov: muzejpt@tms.si

Krajevni muzej Polhov Gradec Polhov Gradec je kraj, ki ima staro in bogato kulturno dediščino, zato je na vsakem koraku kaj, kar je vredno ogleda. Ima pa od leta 1988 tudi muzejsko zbirko, ki jo je zbrala in uredila Jožica Kavčič. Domačini jo imenujejo kar muzej.

Kako je muzejska zbirka nastajala?

Pri urejanju šolskega vrta meseca marca leta 1941 so odkopali predmete, ki naj bi pripadali postojanki ali naseldbini Ad Nonum ali le vili kakega bogatega prebivalca antične Emone in grobu bogatega Kelta. Lepše predmete je prevzel takratni deželni muzej v Ljubljani, nekaj pa je ostalo na tedanji občini Polhov Gradec in je bilo pred drugo svetovno vojno prepuščeno šoli. Na srečo so ti redki eksponati, na primer žebelj rimskega vojaškega čevlja, osti, grb keltskega ščita in steklena solznica - balzamček niso izgubili ne med drugo svetovno vojno in ne po njej. Tako so postali zametek muzejske zbirke. Pridružilo se jim je nekaj arheoloških predmetov iz tretjega zaklada na Gori, ki ga je našel leta 1935 Alojz Setničar, tedanji mežnar pri cerkvi sv. Lovrenca, in jih je Pavle Setničar leta 1952/53 prinesel ravnateljici Miri Kraker v šolo.

Od leta 1960 je predmete zbirala Jožica Kavčič za popestritev zgodovinskega pouka, za večje zanimanje učencev in njihovo boljše razumevanje ter vrednotenje zgodovinskega dogajanja v domačem kraju. Prvi pomembnejši predmet, ki ga je dobila, je bila keltska fibula - sponka. Pri urejanju doskočišča za smučarsko skakalnico pod severnim vznožjem Kalvarije jo je našel Andrej Peklaj (r. 1948). Arheologi so jo postavili v čas med 4. in 3. stoletje pr. Kr. in velja za najstarejši, časovno opredeljen predmet v zbirki. Ti in še drugi predmeti, ki so jih prinesli učenci, so bili stalno razstavljeni v steklenih vitrinah v učilnici za zgodovino in zemljepis.

Ves ta čas pa je tlela želja, da bi nastajajoča zbirka dobila prostor, kjer bi si jo lahko ogledali ne le domači učenci, ampak tudi drugi, ki jih zanima življenje na Polhograjskem. Tako je zbirka ob podpori domačinov, ki so darovali ali posodili še nove predmete, jih pomagali čistiti in nameščati, bila leta 1988 postavljena v nekdanjo obnovljeno glorieto - kapelo na Starem gradu ali Kalvariji, ki je bila tedaj prazna. Tam je bil res izjemen prostor in še lep razgled nad okolico. Toda ni bilo ne vode ne ogrevanja.

Tam je leta 1988 zbirateljica pričela ob razstavljenih predmetih opisovati obiskovalcem življenje in delo na Polhograjskem in glede na njihove želje voditi skupine tudi po Polhovem Gradcu ter obeh dvorskih cerkvah. Novembra 1997 je bila skoraj po desetih letih muzejska zbirka prenesena v dva spodnja prostora v gradu.

V čem je vrednost zbirke?

Vsi razstavljeni predmeti so iz Polhograjskega. Uporabljali so jih ljudje, ki so tu živeli, vsi so tu najdeni, v zbirko darovani ali posojeni, nobeden pa ni kupljen. Vse je zbrano z veliko ljubeznijo do domačega kraja, z velikim spoštovanjem do ljudi, ki so te predmete izdelali in uporabljali. Predmeti so krajevna dediščina in pričevanje o preteklosti kraja.

Zakaj ohranjamo ta pričevanja, to dediščino?

Ohranjamo jo ne le zaradi spoštovanja do preteklosti in spominov, ampak tudi zaradi spoznavanja modelov, ki so zakladnica idej za sedanjost in prihodnost, kot je zapisal ob ogledu muzejske zbirke prof. dr. Janez Bogataj.

Kaj vse je v zbirki?

V prvem prostoru je vitrina z arheološkimi najdbami, potem so predmeti, ki so povezani z gradom, grofom Blagajem in Kalvarijo, pa kovanci, bankovci, listine, pratike, molitveniki ter nekaj predmetov iz osebne rabe in noše, sliki dveh domačinov - skladatelja, orglavca Gregorja Riharja in podobarja Jerneja Trnovca. Nekaj muzealij govori tudi o dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej. V drugem prostoru so na ogled predmeti, ki so jih ljudje uporabljali v gospodinjstvu, kmetijstvu, obrti in trgovini, in deli vojaške opreme različnih vojska.

(iz knjige Jožice in Jožeta Kavčič: V ZNAMENJE UJETI ČAS NA POLHOGRAJSKEM)